Name: Fabula v teoriji: Darian Leader
Start: 2026-03-25T20:00:00+01:00
Location: Cankarjev dom

Festival Fabula v sodelovanju z založbo Analecta in Cankarjevim domom v okviru teoretično-humanističnega programa gosti enega najvidnejših sodobnih psihoanalitikov in mislecev o kulturi ter umetnosti, Dariana Leaderja. V ospredju večera bo predstavitev njegove knjige Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti, ki je nedavno izšla pri založbi Analecta.
Leader izhaja iz znamenite kraje Leonardove Mone Lize leta 1911, ko je slika za dve leti izginila iz Louvra, množice pa so kljub temu – ali prav zato – drle gledat prazno steno. Iz tega paradoksa Leader razvije ključno vprašanje: kaj pravzaprav gledamo, ko gledamo umetnost? Njegova teza je, da umetnost ne deluje le kot razkritje, temveč pogosto kot zavesa – kot nekaj, kar zakriva, preusmerja pogled in nas ščiti pred tistim, česar ne želimo ali ne zmoremo videti. Avtor v knjigi združuje psihoanalizo, umetnostno zgodovino in družbeno kritiko. Skozi primere iz klasične in sodobne umetnosti – od Leonarda, Picassa in Duchampa do Bacona in Lowryja – razmišlja o statusu umetniškega dela, o vlogi pogleda ter o tem, kako na naše doživljanje podob vpliva pogled Drugega. Pri tem se opira na psihoanalitično misel Freuda in Lacana ter pokaže, kako je želja vselej vpeta v družbeni kontekst pričakovanj, norm in projekcij.
Darian Leader je uveljavljen avtor številnih vplivnih knjig s področja psihoanalize, kulture in kritike sodobne družbe. Njegova dela so prevedena v številne jezike, predaval pa je na univerzah v Roehamptonu, Louvainu in Londonu ter bil predsednik Freudovega muzeja v Londonu. Zanj je značilen jasen, esejističen slog, ki kompleksne teoretske koncepte približa širšemu občinstvu, ne da bi pri tem izgubil intelektualno ostrino.
Pogovor z avtorjem bo vodil Slavoj Žižek.
Dogodek bo potekal v angleščini z vzporednim tolmačenjem v slovenščino.
Vabljeni na večer razmisleka o razmerju med vidnim in nevidnim, o pogledih, ki oblikujejo naše doživljanje umetnosti, ter o tem, zakaj umetniška dela ne razkrivajo le sveta, temveč tudi meje našega gledanja.