Advertisement
𝗗𝘂š𝗮𝗻 𝗝𝗼𝘃𝗮𝗻𝗼𝘃𝗶ć – 𝗸𝘂𝗹𝘁𝘂𝗿𝗻𝗶 𝘁𝗲𝗿𝗼𝗿𝗶𝘀𝘁𝗭𝗡𝗔𝗡𝗦𝗧𝗩𝗘𝗡𝗜 𝗦𝗜𝗠𝗣𝗢𝗭𝗜𝗝 𝗢𝗕 𝗜𝗭𝗜𝗗𝗨 𝗭𝗡𝗔𝗡𝗦𝗧𝗩𝗘𝗡𝗘 𝗠𝗢𝗡𝗢𝗚𝗥𝗔𝗙𝗜𝗝𝗘 𝗢 𝗗𝗨Š𝗔𝗡𝗨 𝗝𝗢𝗩𝗔𝗡𝗢𝗩𝗜Ć𝗨
v sredo, 29. januarja 2025, ob 10. uri,
v Dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma, Ljubljana.
Ob pregledni razstavi 𝘋𝘶š𝘢𝘯 𝘑𝘰𝘷𝘢𝘯𝘰𝘷𝘪ć – 𝘬𝘶𝘭𝘵𝘶𝘳𝘯𝘪 𝘵𝘦𝘳𝘰𝘳𝘪𝘴𝘵 in izidu znanstvene monografije 𝘋𝘶š𝘢𝘯 𝘑𝘰𝘷𝘢𝘯𝘰𝘷𝘪ć, ki smo jo v zasnovi in uredništvu dr. Diane Koloini ter oblikovanju Danijele Grgič izdali v Slovenskem gledališkem inštitutu, v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravljamo znanstveni simpozij o Dušanu Jovanoviću, na katerem bodo nastopili avtorji poglavij v monografiji 𝘋𝘶š𝘢𝘯 𝘑𝘰𝘷𝘢𝘯𝘰𝘷𝘪ć – 𝗺𝗮𝗴. 𝗦𝗲𝗯𝗮𝘀𝘁𝗶𝗷𝗮𝗻 𝗛𝗼𝗿𝘃𝗮𝘁, 𝗗𝗿𝗮𝗴𝗼 𝗜𝘃𝗮𝗻𝘂š𝗮, 𝗱𝗿. 𝗕𝗹𝗮ž 𝗟𝘂𝗸𝗮𝗻, 𝗱𝗿. 𝗠𝗶𝗹𝗮𝗻 𝗠𝗮đ𝗮𝗿𝗲𝘃, 𝗱𝗿. 𝗔𝗹𝗱𝗼 𝗠𝗶𝗹𝗼𝗵𝗻𝗶ć, 𝗦𝗮š𝗮 𝗣𝗮𝘃č𝗲𝗸, 𝗗𝗿𝗮𝗴𝗮 𝗣𝗼𝘁𝗼č𝗻𝗷𝗮𝗸, 𝗔𝗹𝗷𝗮 𝗣𝗿𝗲𝗱𝗮𝗻, 𝗱𝗿. 𝗧𝗼𝗺𝗮ž 𝗧𝗼𝗽𝗼𝗿𝗶š𝗶č, 𝗱𝗿. 𝗚𝗮š𝗽𝗲𝗿 𝗧𝗿𝗼𝗵𝗮 in 𝗗𝗿𝗮𝗴𝗮𝗻 Ž𝗶𝘃𝗮𝗱𝗶𝗻𝗼𝘃.
𝗣𝗥𝗢𝗚𝗥𝗔𝗠 𝗦𝗜𝗠𝗣𝗢𝗭𝗜𝗝𝗔
𝟭𝟬.𝟬𝟬
➡️ Pozdravna nagovora – Barbara Rogelj in Gašper Troha
𝟭𝟬.𝟭𝟬 𝗽𝗿𝘃𝗼 𝘇𝗮𝘀𝗲𝗱𝗮𝗻𝗷𝗲 – moderator Gašper Troha
➡️ Tomaž Toporišič: Jovanovićev gledališki in (ne več) dramski opus kot estetska revolucija
➡️ Draga Potočnjak: Dušan, oče Slovenskega mladinskega gledališča
➡️ Saša Pavček: Pismo državljanu Večnosti
11.10 diskusija
11.20 odmor
𝟭𝟭.𝟰𝟬 𝗱𝗿𝘂𝗴𝗼 𝘇𝗮𝘀𝗲𝗱𝗮𝗻𝗷𝗲 – moderator Aldo Milohnić
➡️ Alja Predan: Od življenja hočem imeti vse
➡️ Drago Ivanuša: Dušan Jovanović – gledališče, glasba in jaz
➡️ Dragan Živadinov: Umetnost gledališke režije Dušana Jovanovića
➡️ Gašper Troha: Fenomen Osvoboditve Skopja
13.00 diskusija
13.30–15.00 odmor
𝟭𝟱.𝟬𝟬 𝘁𝗿𝗲𝘁𝗷𝗲 𝘇𝗮𝘀𝗲𝗱𝗮𝗻𝗷𝗲 – moderatorka Barbara Orel
Blaž Lukan: Živo, današnje branje Jovanovićevega dramskega opusa: komentarji
Aldo Milohnić: Vrnitev tragedije v Jovanovićevi protivojni trilogiji
Milan Mađarev: Dušan Jovanović v srbskih gledališčih
Sebastijan Horvat: Dušan Jovanović kot prvi konceptualni slovenski režiser
16.20 zaključna diskusija
𝗕𝗿𝗲𝘇𝗽𝗹𝗮č𝗻𝗲 𝘃𝘀𝘁𝗼𝗽𝗻𝗶𝗰𝗲 so na voljo na blagajni Cankarjevega doma, preko spleta ali ob dogodku pred dvorano. Lepo vabljeni!
➖➕➖
ℹ️𝗗𝘂š𝗮𝗻 𝗝𝗼𝘃𝗮𝗻𝗼𝘃𝗶ć (1939–2021) je eden najpomembnejših, morda sploh najpomembnejši ustvarjalec slovenskega gledališča v zadnjega pol stoletja. Njegov prispevek k modernizaciji gledališke umetnosti na Slovenskem je odločilen; prav tako njegove zasluge za visoko kondicijo, pomensko in umetniško relevantnost celotnega polja uprizoritvenih umetnosti pri nas. Njegov ustvarjalni opus je obsežen, kompleksen in nadvse raznovrsten, saj ga je uresničeval z različnimi vlogami, vselej zasledujoč svojo avtorsko izostrenost in visoko profesionalnost. Bil je režiser največjega formata: od avantgardnih začetkov v Študentskem aktualnem gledališču, Gledališču Pupilije Ferkeverk in Eksperimentalnem gledališču Glej, ki jih je soustanovil in vodil, do zrelih, pogosto veličastnih, tudi prelomnih uprizoritev v malodane vseh slovenskih gledališčih, pogosto tudi v prostoru nekdanje Jugoslavije. V teh se je odlikoval z avtorskim in angažiranim uprizarjanjem klasike, tuje in domače, enako kot z gledališkim odkrivanjem sodobnih besedil. Pomembne so njegove prve izvedbe sodobnih slovenskih avtorjev, ki jih je pogosto sam spodbudil k pisanju za gledališče, in uprizoritve lastnih del. Skupaj je zrežiral okrog sto trideset različnih projektov. Bil je dramatik z obsežnim in raznovrstnim opusom, v katerem so tako absurdistične in ludistične igre kot tudi družbenokritične in intimne drame ter dramatizacije, TV- in radijske igre ter filmski scenariji. Bil je izrazit umetniški vodja, ki je odigral odločilno vlogo pri vzponu in razvoju Mladinskega gledališča, s čimer je predrugačil slovensko gledališko krajino; obenem tudi soustanovitelj takrat pomembne jugoslovanske povezave KPGT. Bil je pisatelj, zlasti v poznih letih pesnik, vseskozi tudi pronicljiv esejist in publicist. Pisal je za različne časopise in revije ter izdal več esejističnih knjig; na začetku devetdesetih let je s sodelavci zasnoval ambiciozen (žal kratkotrajen) projekt mednarodne revije 𝘌𝘶𝘳𝘰𝘮𝘢𝘴𝘬𝘦. Sodeloval je v pomembnih mednarodnih asociacijah (Bonner Biennale) ter na številnih festivalih in konferencah v mednarodnem prostoru. Bil je tudi profesor, ki je spodbudno zaznamoval svoje študente in učence na AGRFT, delavnicah v tujini (ZDA, Francija) in na delavnicah dramskega pisanja pri nas. V vsakem pogledu veliki ustvarjalec in motor slovenskega gledališča.
Uprizoritve v Jovanovićevi režiji so bile predstavljene na vseh pomembnejših festivalih nekdanje Jugoslavije, pogosto tudi v mednarodnem prostoru. Njegove igre so bile prevedene v vse jezike nekdanje Jugoslavije ter v angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, poljščino, madžarščino in druge. S svojimi igrami je gostoval po Evropi, ZDA, Avstraliji in Mehiki. Za svoje delo je prejel številne najvišje nagrade in priznanja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, v ZDA nagrado obie za dramo 𝘖𝘴𝘷𝘰𝘣𝘰𝘥𝘪𝘵𝘦𝘷 𝘚𝘬𝘰𝘱𝘫𝘢. Za življenjsko delo je prejel Prešernovo nagrado in zlati red za zasluge Republike Slovenije.
O Dušanu Jovanoviću so pisali mnogi, na različne načine, poglobljene analize, kritike in žurnalistične raznorodnosti. Premisleki o njegovem delu so nastajali sproti in še vedno nastajajo. Najpomembnejši pisci, ki so spremljali in reflektirali ves njegov opus, Andrej Inkret, Taras Kermauner, Lado Kralj, Dragan Klaić, Borka Pavićević, Dalibor Foretić in še nekateri drugi, so žal že odšli. Posredno pa so prisotni tudi v tem, kar pišemo danes in s čimer si prizadevamo njegovo delo osvetliti na novo. Prepričana sem, da bodo o gledališču Dušana Jovanovića pisali tudi v prihodnje.
odlomki iz uvodnika urednice dr. Diane Koloini h knjigi 𝘋𝘶š𝘢𝘯 𝘑𝘰𝘷𝘢𝘯𝘰𝘷𝘪ć
➖➕➖
Produkcija razstave 𝘋𝘶š𝘢𝘯 𝘑𝘰𝘷𝘢𝘯𝘰𝘷𝘪ć – 𝘬𝘶𝘭𝘵𝘶𝘳𝘯𝘪 𝘵𝘦𝘳𝘰𝘳𝘪𝘴𝘵 in simpozija: Slovenski gledališki inštitut in Cankarjev dom, s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Simpozij pripravljamo v sodelovanju z UL AGRFT v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
🖼️Dušan Jovanović. Foto: Tone Stojko.
Advertisement
Event Venue & Nearby Stays
Cankarjev dom, Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana, Slovenija,Ljubljana, Slovenia
